Kaj je prana?

Prana beseda iz sanskrta, se prevaja kot dih življenjske sile in predstavlja v hinduizmu prvotno energijo živih bitij in vesolja. Izraz je sestavljen iz dveh sanskrtskih besed, pra (preteklost, prej) in an (dihati, živeti).

"Prana je za jogo to, kar je za našo civilizacijo elektrika", se lepo začne uvod v knjigo Andre Van Lysebetha (Andre Van Lysebeth: "Pranayama - Dinamika dihanja"). "Je skupna vsota vseh energij, ki so v vesolju", nadaljuje s citatom Swami Sivanande. "Ni ne magnetizem, ne elektrika, ampak so vsi ti različni pojavi oblike vesoljne prane. Življenje, življenjska sila, je ravno tako oblika prane, prežema pa vsako celico vsakega živega organizma. "

Ne glede na to, kaj za nekoga Prana pomeni, se ta "energija" kopiči in nabira v živčevju in še posebno v našem pleksus solarisu. Poglavitno in bistveno je to, da tok prane usmerjamo z MISILIJO in tako zavestno pristopamo k samemu izvoru življenja.
Važno je, da prano odkrijemo in se jo naučimo obvladovati z našim dihanjem. Verjetno obstaja mnogo tehnik, kako to doseči, v jogi se ta metoda imenuje PRANAJAMA (ajama - omejiti, obvladati).

Pranajamo sicer lahko poimenujemo tudi "dihalne vaje", vendar bi s tem močno zmanjšali pomen teh vaj in bi pomenilo, da ne poznamo resničnega namena dihalnih vaj: pridobivanje, kopičenje in zavestno kontroliranje življenjskih energij v našem telesu.

Najbogatejši vir prane je kar atmosfera, predvsem v obliki neagtivnih ionov, na samo količino pa vplivajo sezonske in zemljepisne spremembe. Prah, dim, megla jemljejo prano iz zraka. Sonce, kozmični žarki, velike vodne površine so poglavitni dejavniki ionizacije in zrak napolnijo s prano.

Naš organizem "atmosferično elektriko" absorbira, uporabi in izloči skozi kožo; bolj ko to presnavljanje živahno vpliva na negativne ione in bolj živahno ko se izloča elektrika, bolj je človek zdrav in živahen.
Neprestano smo podvrženi vplivu kozmičnih energij, ki na nas zlivajo hudournike prane.

Sonce je njen najbližji vir. Zemlja, drugi pol, pa te energije kopiči, absorbira in v človeškem organizmu se kozmične in zemeljske energije neprestano izmenjavajo (pljuča, koža), zato bi bilo škoda, da bi se pred soncem in svežim zrakom tako ali drugače skrivali.
Pranajama pa nam daje telesne in duševne tehnike, ki so potrebne za zavestno uporabljanje teh energij za naš telesni in duševni razcvet.

 

Organi, ki absorbirajo prano

"Prvi cilj joge je kontrola življenjskih energij ali pran (ki jih imenujemo tako zato, ker je življenska sapa, prana, najvažnejša in jo je od vseh življenjskih ritmov mogoče najbolj neposredno kontrolirati). V ta namen moramo najprej vzpostaviti kontrolo naše duševne zavesti nad vsemi življenjskimi in čustvenimi reakcijami. Hatha-joga pravimo tistim vajam in disciplinam, ki nam omogočajo, da kontroliramo telo in energije. Čeprav je to le eno od sredstev joge, je prva priprava na poti k reintegraciji in nujno izhodišče za poznejše delo.
-- Alain Danielou, Metoda reintegracije

Po pomembnosti pri absorbiranju so poglavitni naslednji deli telesa:

  • živčni končiči v nosnih votlinah
  • pljučni mešički
  • jezik
  • koža

KOŽA

Je eden izmed najpomemnejših organov v telesu, skozi pore izločamo strupe, je pa tudi "naprava" za absorbiranje življenjske sile (sonce, voda, zrak). Koža prano vsrka, ter jo tudi izloča (oddaja veliko električne energije).

JEZIK

"Si to, kar ješ!". Nemajhen del telesne energije dobimo iz hrane, za zahodnega človeka je hrana v večini primerov kar edini vir energije in naše "gorivo". Če bi gledali na svoje telo kot preprost toplotni stroj, bi to držalo, vendar je v življenju več kot le mehanika.
Prana se povezuje z okusom; je znak, da je prana še v hrani, zato "starodavni jogiji" učijo, da je treba žvečiti hrano dokler ne izgubi okusa. Če hrane ne prežvečimo (po jogi v prebavnem traktu ni drugih organov, ki bi vrskavali prano), hrana sicer obnovi naše telo, ne more pa znova napolniti našega energetskega akumulatorja (vsaj ne tako učinkovito). Če premislimo, je teorija sprejemljiva: kadar pojemo malo hrane ob utrujenosti, se hitro počutimo bolje, s samega fiziološkega stališča pa bi okrepitev morali začutiti šele nekaj ur po zaužitju, ko se prebava hrane konča.

NOS

Poglaviten organ za absorbcijo je naš nos; zrak je "poglavitna hrana". V 24 urah predihamo cca 13.000l zraka. Nos zrak ne le klimatizira, očisti, segreje in ovlaži, temveč presodi tudi njegovo kakovost. Slab duh takoj sproži obrambne mehanizme. Če je nekdo v nezavesti, ga vdih amoniaka "odreši", saj plin deluje na živčne končiče v nosu. Oseba zadiha, srce začne hitreje biti, bledoličnost izginja.

PLJUČA, PLJUČNI MEŠIČKI

Prehajanje kisika iz zraka v kri v pljučnih mešičkih je tesno povezano z fizikalnimi lastnostmi, bioelektričnimi lastnostmi krvi.

PRANA UBOGA NAŠO MISEL

To je bilo v preteklosti eno največjih odkritij jogijev; skoncentrirana misel omogoča, da zaužijemo več življenjske energije. In v tem se hatha-joga, ki je z asanami in relaksacijo eden od opornih stebrov prajaname, stika s t.i. jogo duševne kontrole.


Joga je samo eden izmed načinov do višje življenjske energije, veselja, zdravja in nikakor nebi smela nadomestiti gibanja v naravi. Tek, kolesarjenje, plavanje, hribolazenje, travniki, gozdovi, jezera, reke, morja, hribi in doline, stran od mest; povsod naš čaka obilje življenjske hrane, miru in zadovoljstva. Joga nam lahko pomaga z razumevanjem in je koristna v situacijah, ko vedno do teh oaz ne moremo.

 

Avtor: Primož Kastelic
Vir: Andre Van Lysebeth: "Pranayama - Dinamika dihanja"