Osemstopenjska joga predstavlja sistemati�na navodila (Patanjali, Joga sutre), s katerimi postopno dose�emo notranji mir, razjasnimo duh, obvladamo in spoznamo sebe, si o�istimo telo, duha in du�o:

1. jama - samoobvladovanje
2. nijama - disciplina
3. asana - telesne vaje
4. pranajama - dihalne vaje
5. pratjahara - usmeritev �util vase
6. dharana - koncentracija
7. dhjana - prava meditacija
8. samadhi - popolna uresni�itev

Jama (samoobvladovanje)

Obsega 5 na�el:

1. AHIMSA (ahim�a) - nobenemu bitju ne �kodujemo oziroma nikogar ne prizadenemo - niti v mislih niti z dejanji ali besedami. To velja tako za �ivali ali ljudi. Vegetarijanstvo je eno od na�el, ki jih upo�tevajo jogiji.
2. SATYA (satja) - resnicoljubje, ljubezen do resnice. Prav je, da vedno povemo resnico, vendar je zelo pomembno, kako jo povemo. Resnicoljubje pomeni, da se ne pretvarjamo, izmikamo in si ne izmi�ljamo izgovorov. Vedno je nekdo, ki pozna resnico - mi.
3. ASTEYA (asteja) - ne krasti - ne vzemamo si stvari, ki pripadajo komu drugemu. Nana�a se na krajo materialnih in duhovnih dobrin (ne uni�ujemo veselja, upanja ali prilo�nosti drugih ljudi). Del tega na�ela je tudi uni�evanje okolja in izkori��anja narave.
4. BRAHMACARYA (brahma�arja) - �isto �ivljenje - vzdr�nost. Ne pomeni samo spolne vzdr�nosti, ampak da so vse na�e misli in �ivljenje obrnjene k "izvoru", ne da bi zaradi tega zanemarjali posvetne dol�nosti.
5. APARIGRAHA - ne lastiti si stvari - Ne kopi�imo si premo�enja, ampak si priskrbimo le tisto, kar potrebujemo. Ne lastimo si drugih ljudi, jim damo svobodo in se ne ve�emo na predmete in ljudi. Dati svobodo pomeni biti svoboden.

Nijama (disciplina)

Obsega 5 na�el:

1. SAU�A - �istost - tu ni mi�ljena samo zunanja, ampak predvsem notranja �istost. Enako velja za na�e okolje in na�o dru�bo, na nas dobro vplivajo ljudje, ki nam s svojo duhovnostjo pomagajo.
2. SANTO�A - notranje zadovoljstvo - zadovoljni postanemo, ko spoznamo, da je bogastvo tega sveta minljivo ter, da nas notranje bogastvo veliko bolj osre�uje.
3. TAPAS - samoobvadovanje, samodisciplina - s trdo odlo�nostjo moramo stopati po izbrani poti, �eprav se soo�amo z neprijetnimi okoli��inami in ovirami. Klju� do uspeha so samodisciplina, potrpe�ljivost, vztrajnost in redna vadba.
4. SVATHJAJA - prou�evanje spisov - pomeni prou�evanje lastne Biti in svetih spisov, prou�evanje filozofije joge (Bhagavatgita, Joga Sutre, Upani�ade..). Pri recitiranju verzov dajemo posebno pozornost pomenu, bo�anskosti, tonu glasu, pravim stavkom, besedam in �rkam.
5. I�VARA PRANIDHAN - vdanost "bogu", "izboru", ... - s �isto predanostjo prepustite vse kar delate tistemu, iz katerega vse izhaja. Dolo�enih stvari se preve� dr�imo, dolo�en cilj si preve� trdo postavimo in je treba v dolo�enem trenutku stvari prepustiti. Vendar pa so v�asih v �ivljenju tudi testi, �e si dolo�enih stvari zares �elimo.

Asana (telesne vaje)

Skozi asane naj bi �lovek dobil mo� in zdravje telesa. Do neke mere dobimo tudi �utila in misli pod kontrolo. Bistvo je, da se postavi� v polo�aj ali pozo �im bolj lagodno ter umiri� misli in se osredoto�i� na telo. S pomo�jo asan si pridobimo mo�, da lahko dolgo �asa zdr�imo v polo�aju za meditacijo.

Pranajama (dihalne vaje)

Ko obvladamo svoje telo in dihanje, obvladamo tudi svoj duh, dr�imo kontrolo nad mislimi. Misel gre v roki z roko diha. Pri razburjenosti in stresu moramo umiriti dih za to, da lahko umirimo misli. Pranajama pomeni proces kontroliranja prane, ki se pretaka po glavnih nadijih in nam daje mo�, odmislimo emocionalne zadeve. Pri kontroliranju diha dobimo do 6x ve� kisika.

Pratjahara (usmeritev vase - izklju�itev �util)

S pomo�jo pranajame si naredimo dobro podporo za to stopnjo. Jogi lahko usmeri pozornost vase ali v okolje. Kdor obvlada pratjaharo, je sposoben v trenutku, ne glede na okoli��ine, usmeriti �utila vase ali pa se zavestno posvetiti zunanjemu svetu. V za�etnih stopnjah se vadi pratjaharo tako, da ne premikamo telesa, zapremo o�i, umirimo um in usmerimo pozornost vase. Ker izlo�imo �utila, delujemo na podlagi razuma in ne na podlagi �util (kar nam je prijetno).

Dharana (koncentracija)

Dharana pomeni, da misli in �ustva usmerimo samo na en objekt. To nam obi�ajno uspe za kratek �as, vendar se kmalu pojavijo misli, ki skalijo pozornost. Dharano obvladamo, ko smo sposobni kadar koli in kjer koli osredoto�iti se na dolo�eno misel ali stvar. Koncentracijo izbolj�uje tratak, nekatere asane, pranajame in ponavljanje mantre.

Dhajana (meditacija)

Vse meditacijske tehnike so zgolj priprava na dhjano. Dhjana se pojavi, ko umirimo um. Po dolgi koncentraciji pride do preskoka in stopimo v meditacijo brez misli na drugo stran zavestnega. Ni misli, ob�utkov, ampak samo razsvetljenstvo in konstantno neprekinjeno sprejemenje energije. V meditaciji se razum umiri, ego izgine in spoznamo Bit v naj�istej�i podobi. V srcu za�ari bo�anska lu� in �lovek se zdru�i z njo. Ko �lovek lahko dalj �asa meditira, se osvobodi okov karme in je osvobojena du�a. Karakter postane bolj umirjen.
Kot voda vedno zavzame obliko posode v kateri je, tako tudi misli zavzamejo obliko. Meditacija je nematerialna. Ko prelivamo olje iz ene posode v drugo je tako kot pretok energije pri meditaciji od zgoraj v nas. Ne obstaja ni� drugega kot to, da smo.

Samadhi (popolna uresni�itev)

Samadhi je krona meditacije, ker se v njem kon�no zdru�ijo oseba, ki ima znanje, znanje (o tem kdo je Bog) in predmet znanja (Bog). In postanejo enost. V tem stanju izgine dvojnost, ni ve� dneva ne no�i, ni svetlobe ali teme,...

Samadhi je stanje nadzavesti, ki se ga ne da popisat, je pa podoben stanju, ki se ga dose�e lahko tudi s pomo�jo droge ali med orgazmom. Je faza globoke ti�ine in miru in menda edino stanje, kjer ti delajo vse celice v mo�ganih.

Joga prijave & info: